Ko sem bil otrok, so mi tuji jeziki zveneli kot kakšna skrivnost. Nekaj, kar razumejo samo drugi, jaz pa samo ugibam. A z leti mi ti niso bili več tako tuji. Začel sem se učiti razne jezike, kjer sem se najprej srečal z angleščino. Ker sem to tedaj uporabljal zelo veliko v vsakdanjem življenju, pa sem jo hitro začel obvladati. Tako se mi je z leti začelo zdeti, da mi jeziki v bistvu gredo zelo dobro in s tem nimam problemov.
Posledično se mi je zdelo, da mi gre tudi prevajanje precej dobro od rok. Zdelo se mi je, da je to pač odvisno samo od znanja jezika, ter pri tem ne rabiš upoštevati ničesar drugega. A ko sem naletel na svoj prvi resen stik z prevajanjem, sem videl, da temu ni tako. S tem sem se srečal v službi. Dobil sem pomembno nalogo, kjer sem moral prevesti določene dokumente, oziroma dokumentacijo, za naše tuje partnerje.
Zadeve sem se lotil samozavestno. Zdelo se mi je, da bom lahko vse opravil brez pomoči. Če sem se pri kakšni besedi zataknil, sem se samo obrnil na splet, ter tam pogledal kakšen prevod. Na takšen način, sem lahko tisto dokumentacijo hitro prevedel, ter sem si mislil, da je bilo prevajanje narejeno čisto korektno. Šef me je vseeno opozoril, da predno se dokumentacijo pošlje v tujino, naj se posvetujem z kakšnih lektorjem. Ta mi bo lahko potrdil, če je besedilo v tujem jeziku smiselno in dobro zapisano.
Seveda sem si mislil, da je to čisto odveč, vendar je bilo to navodilo, kateremu sem moral slediti. Po posvetu z lektorjem pa sem bil postavljen nazaj na trdna tla. Ugotovil sem, da sem naredil ogromno napak. Lektor mi je izpostavil, kje delam napake in na kaj moram paziti. Razložil mi je, da prevajanje ni nekaj dobesednega, besedo za besedo. Kljub tej kritiki pa sem se iz tega naučil ogromno in lahko sedaj res rečem, da mi prevajanje gre. Pri zahtevnejših projektih pa se lahko obrnete na portal Sodni tolmač, kjer dobite preverjene strokovnjake. …
