Na terasi smo imeli lesene klopi in mizo. Vsako jesen se odločimo, da je potrebno lesene klopi in mizo prebarvati, kajti vremenske razmere povzročijo, da les ni več tako lep. Tokrat sem v akcijo šla sama, kupila zaščitne rokavice in začela z delom. Najprej je bilo potrebno les zbrusiti, da sem ga lahko potem pobarvala. Moram reči, da sem se pri delu prav zabava, kajti vedno sem rada priskočila na pomoč, če je bil v igri les. Obožujem les in lesene izdelke. Ker sem les brusila prvič, sem bila pazljiva, da se ne poškodujem. Obvezno sem uporabila zaščitne rokavice, ker sem se zavedala, da se tako moje roke, ne bodo tako hitro poškodovale.
Ko sem les zbrusila, pa sem ga morala še prebarvati. Ker imam rada les v naravni barvi, sem tako kupila samo brezbarvni lak. Tako sem les samo zaščitila in to je bilo to. Seveda so mi ponovno prišle v poštev zaščitne rokavice, drugače bi imela roke polne barve. Tokrat sem se odločila, da to naredim jaz in lahko rečem, da sem prav uživala. Če bi imela možnost, bi sigurno izdelovala izdelke iz lesa, vendar te možnosti nimam.
Na koncu sem videla, da čeprav sem imela zaščitne rokavice, sem imela nekaj laka na rokah. Pa me to ni zmotilo, da naslednje leto ne bom spet jaz tista, ki bo barvala klopi in mizo. Les me poveže z naravo. Mogoče pa le kdaj poskrbim zato, da bom imela doma mini delavnico in izdelovala lesene izdelke. Prihajam iz kraja, kjer les ni težava, le naučiti bi se morala določene stvari. Zaščitne rokavice pa bi ščitile moje roke, da bi ostale lepe in se nohti ne bi poškodovali. Včasih delamo narobe, da ne sledimo svojim sanjam. Tega se zavedam tudi sama, zato pa bo mogoče tudi zame prišel čas, ko bom postala lesarka in bodo zaščitne rokavice na mojih rokah vsak dan. …