Dolgo sem razmišljal, da bi končno preizkusil tandem paragliding, a vedno je bilo nekaj, kar me je zadrževalo – strah, pomanjkanje časa, pa tudi dvom, ali je to sploh zame. Lansko poletje sem si končno rekel: zdaj ali nikoli. Želel sem si doživetja, ki ni vsakdanje. Nekaj, kar me bo resnično prebudilo in me spomnilo, kako se počutiš, ko stopiš iz cone udobja.
Rezervacijo za tandem paragliding sem opravil prek prijatelja, ki mi je o svojih poletih pripovedoval z iskrami v očeh. Ko sem prispel na zbirno mesto, me je pričakal sproščen inštruktor, ki je znal ustvariti občutek varnosti že v prvih minutah. Oprema je bila udobna, navodila jasna, koraki do vzleta pa hitrejši, kot sem pričakoval.
Vzlet z vzletišča je bil izjemno naraven – nekaj korakov po klancu in že sva bila v zraku. Tisti trenutek, ko sem prvič začutil lebdenje, mi bo ostal v spominu za vedno. Ni šlo samo za pogled z višine, ampak za popolno prisotnost v trenutku. Tandem paragliding me je popeljal v svet tišine in svobode, ki ga z nogami trdno na tleh enostavno ne moreš poznati.
Med poletom sem celo za kratek čas držal komande, inštruktor mi je zaupal, da sem miren in dojemljiv. Občutek nadzora v zraku me je dodatno navdušil. Po pristanku sem bil preplavljen z adrenalinom, ponosom in hvaležnostjo. Tandem paragliding je presegel moja pričakovanja. Ni bil le vznemirljiv, ampak tudi pomirjujoč.
Od takrat izkušnjo pogosto priporočam naprej. Tandem paragliding ni samo polet, je opomnik, da je življenje polno priložnosti, če si jih upaš sprejeti. In včasih je dovolj že en pogumen skok, da pogledaš nase z drugačne perspektive.
Od takrat naprej pogosto razmišljam, da bi šel na tandem paragliding še enkrat, tokrat na drugi lokaciji. Vsakič, ko opazim padalca na nebu, me preplavi enaka vznemirjenost kot ob prvem poletu.